Nega pristopa | Nephrocare

Arteriovenski fistuli ali na kratko fistuli pravimo tudi bolnikova „vez z življenjem”. Besedna zveza vez z življenjem pomeni, da gre za pomembno povezavo med vašim telesom in umetno ledvico. Za vaše dobro počutje in za zagotovitev, da lahko vaše dializno zdravljenje poteka brez zapletov, je ključnega pomena, da se ohrani v dobrem stanju.

Naše krvne žile niso primerne za zagotavljanje zadostnega in stalnega krvnega pretoka, ki je potreben za dializo. Imamo dve vrsti krvnih žil: vene in arterije. Naše vene se nahajajo tik pod kožo in jih pogosto lahko vidimo s prostim očesom. Z lahkoto jih lahko tudi zbadamo, toda krvni pretok v venah je prenizek za dializno zdravljenje

V arterijah kri teče z večjim pritiskom kot v venah, toda „skrite” so globje pod kožo in jih je zato težje zbadati. Poleg tega imajo arterije zelo močan utrip in visok pritisk, kar ni idealno za dializno zdravljenje. Zaradi tega potrebujemo poseben žilni pristop imenovan fistula. Fistula je narejena med kirurškim posegom z združitvijo arterije in vene – zato se imenuje „arteriovenska”. Fistule se običajno nahajajo na podlakti.

Novo ustvarjen žilni pristop združuje lastnosti arterij in ven: krvni pretok in krvni pritisk sta višja kot v veni, hkrati ima otipljiv pulz podoben tistemu, ki ga občutite med tipanjem arterije.

V času zorenja fistule se poveča premer žile, kar omogoča lažjo vstavitev igle, in stena fistule odebeli. „Zorenje” fistule običajno traja od dva do šest tednov. Po fazi zorenja se fistulo lahko zbada, saj ta sedaj omogoča pretok večje količine krvi v zunajtelesni krvni obtok, kar zagotavlja učinkovito hemodializo.

Arteriovenska fistula: združuje značilnosti arterije in vene

„Arterio” prihaja iz arterije, to je krvne žile v kateri se kri bogata s kisikom hitro pretaka iz srca proti tkivom v telesu
„Venska” prihaja iz vene, to je krvne žile, ki vodi kri iz tkiv nazaj k srcu, da se nato v pljučih ponovno nasiti s kisikom
„Fistula” pomeni povezavo med dvema krvnima žilama, ki običajno nista povezani.

Preverjanje fistule

Glede na to, da igra fistula ključno vlogo pri uspešnem dializnem zdravljenju, je izrednega pomena, da jo ohranjamo v dobrem stanju. Preglejte vašo fistulo vsak dan! Pri tem uporabljajte svoje oči, ušesa in prste, da preverite ali je vse v redu.

Ko pregledujete vašo fistulno roko, bodite pozorni na znake rdečine ali otekanja.

Eden od načinov, da preverite ali je v fistuli dober pretok krvi je, da uporabite stetoskop in poslušate zvok „brnenja”. Prosite vaš dializni tim, da vam pokaže, kako lahko to izvedete.

Najlažji način je, da položite dlan na vašo fistulo. Čutiti bi morali ritmično vibriranje/ občutek brenčanja, ki mu pravimo „brnenje”. Ko tipate vašo fistulo bodite posebej pozorni na bolečino ali neobičajno toploto kože nad fistulo.

Prosimo sledite nekaj enostavnim pravilom za zmanjševanje nevarnosti okužbe ali tromboze fistule, ki sta najpogostejši nevarnosti za vašo fistulo.

Omogočite prost pretok krvi

Izogibajte se kakršnemukoli pritisku na vašo fistulno roko, ki lahko vodi v trombozo, še posebej v primeru nizkega krvnega pritiska. Izogibajte se:

Nošenju tesnih oblačil ali omejevalnih predmetov kot so ure ali zapestnice, ki lahko povzročijo stiskanje fistule.
Spanju na fistulni roki, kar lahko vodi v pregib fistule in zmanjšanje pretoka krvi.
Močnemu povijanju fistulne roke.
Merjenju krvnega pritiska na fistulni roki, saj napihovanje merilne manšete povzroči stisnjenje krvnih žil.
Odvzemom krvi ali injekcijam v fistulo, ker je po odvzemu potrebno za zaustavitev krvi pritiskati na žilo.Poleg tega lahko nekvalificirano osebje poškoduje fistulo.

V primeru, da opazite katerega koli od zaskrbljujočih znakov: rdečina, otekanje, bolečina, povečanje toplote v predelu fistule, vas prosimo, da o tem takoj obvestite vašega zdravnika ali dializni tim.

Ohranjajte jo čisto

Da ne bo prišlo do prenosa bakterij iz kože v krvni obtok, kar lahko vodi v okužbo, si zapomnite da vedno:

Umijete mesto žilnega pristopa s samo za fistulo namenjenim milom in vodo vsak dan doma in pred vsakim dializnim zdravljenjem.
Izogibajte se kašljanju ali kihanju naravnost v fistulo.
Vzdržite se praskanju fistulnega področja, še posebej vbodnim mestom.

Varujte jo pred poškodbami

Izogibajte se dejavnostim, ki lahko povzročijo poškodbe fistule, kot je dvigovanje težkih predmetov,npr.potovalni kovčki ali zabojniki.
Med nakupovanjem na primer vzemite voziček namesto košare in ne uporabljajte fistulne roke za nošenje težkih nakupovalnih vrečk domov.
Ukvarjajte se s športom, ki ne preobremenjuje vaše fistulne roke, na primer tek ali kolesarjenje.

Bodite pozorni ob temperaturnih skrajnostih

Zelo visoke ali nizke temperature lahko škodljivo vplivajo na vašo fistulo in povzročijo trombozo. Priporočljivo je, da se ne izpostavljate:

Visoki vročini ( savna ali vroče kopeli), ki povzroči razširitev žil in zniža krvni pritisk in krvni pretok. Če na zelo vroč dan želite biti zunaj, poskusite ostati v senci.
Prekomeren mraz. Ta povzroči skrčenje žil in s tem znižanje krvnega pretoka v udih, še posebaj v fistulni roki. Če želite na svež zrak v izredno mrzlih dneh, si oblecite topla oblačila.

Osrednji venski kateter

Osrednji venski kateter, posebna vrsta intravenskega katetra (cevke), je v sodobnih dializnih centrih nepogrešljiv. Nekateri pacienti začnejo s hemodializo brez trajnega žilnega dostopa – najpogosteje imajo osrednji venski kateter (OVK).

Zakaj potrebujete OVK?

Če so pacientove krvne žile poškodovane ali zelo krhke, ni mogoče ustvariti fistule. Ker so osrednji venski katetri zelo hitro nameščeni, se uporabljajo tudi pri zdravljenju v nujnih primerih. Če je najboljša izbira za vaše zdravljenje s hemodializo osrednji venski kateter, ga bo zdravnik ali kirurg vstavil v določeno veno – jugularno (na vratu), subklavialno (na prsih) ali femoralno (na dimljah).

Osrednji venski katetri omogočajo neposreden dostop do krvnega sistema. Pacienti z OVK morda cenijo to, da lahko med dializo prosto premikajo roke in dlani ter da injekcijske igle niso potrebne. Vendar pa pri dolgotrajni uporabi katetrov – še posebej pri tistih, nameščenih v subklavialno veno – pride do zapleta, pri katerem se krvna žila pogosto nenormalno zoži (stenoza). Pri OVK obstaja tudi večje tveganje okužb. Pacienti morajo biti previdni pri vsakodnevni higieni ali pa pri prostočasnih dejavnostih, če te vključujejo plavanje ali kopanje. Včasih je z OVK težko zagotoviti visoke pretoke krvi, kar lahko vpliva na učinkovitost odstranjevanja toksinov.

Skrb za OVK

Za OVK običajno skrbijo medicinske sestre. Izstopišče katetra je treba med vsakim dializnim zdravljenjem čistiti. Medicinska sestra mora nositi osebno zaščitno opremo. Pacient mora nositi masko med menjavo povojev in vsakič, ko se kateter odpre, npr. med postopki priključitve ter odklopa. Šivi pri netuneliranih katetrih morajo ostati na mestu tako dolgo, dokler je kateter vstavljen. Če imate tunelirani kateter, je treba šive odstraniti, ko se objemka katetra pričvrsti na svoje mesto.

Povezane teme

Življenje z dializo