Čeprav ste sladkorni bolnik na dializi, je lahko vaša prehrana še vedno polna okusa in hranilna.
Izraz „sladkorna bolezen“ pomeni skupino presnovnih bolezni, pri katerih ima pacient visoko raven krvnega sladkorja – glukoze. To se zgodi, če trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, ali če se celice telesa na proizvedeni inzulin ne odzivajo več tako, kot bi se morale.
Inzulin je hormon, ki ga proizvaja telo in je odgovoren za uravnavanje ravni krvnega sladkorja. Pri sladkorni bolezni telo ni sposobno uravnavati te ravni, zato se v krvnem obtoku nakopiči glukoza.
Inzulin je beljakovina, ki bi med prebavo razpadla, če bi jo jemali v obliki tablet, zato jo pacienti s sladkorno boleznijo jemljejo v obliki podkožne injekcije.
Kot vidite, ima pri sladkorni bolezni ključno vlogo inzulin. Potreben je za pretvorbo sladkorja, škroba in druge hrane v energijo, ki jo naše celice potrebujejo za svoje delovanje. Ko tega procesa ni več, celice nimajo energije, ki bi jo potrebovale, in sladkor se kopiči v krvi, kar škodi našemu zdravju. Čeprav škoda ni takojšnja, na dolgi rok obstaja tveganje zapletov, ki se razvijejo po približno 10 do 20 letih.
Dolgoročna škoda, ki jo povzročajo dlje časa trajajoče visoke ravni krvnega sladkorja, lahko prizadenejo oči (z okvarami vida in slepoto), živce (z otrplostjo stopal, nog in rok), srce (z aterosklerozo in s sorodnimi boleznimi) ter ledvice.
Visoka raven sladkorja v ledvicah povzroča brazgotinjenje tkiva in ledvice lahko sčasoma nehajo delovati. Sladkorna bolezen je pravzaprav najpogostejši vzrok odpovedi ledvic in približno ena od petih oseb na dializi ima diabetično ledvično bolezen (imenovano tudi diabetična nefropatija).